© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
Vključitev novega akvarija v mestni park obravnavamo zrcalno, tako da vključimo park v akvarij. Dinamičnost narave, sprememba letnih časov, dogajanja v parku odsevajo na steklenih zrcalnih površinah nove arhitekture. Tako nastane stik med dvojnostjo dinamičnega okolja in statične krožno zasnovane arhitekture, oziroma koža-površina objekta prejme nase del realnega prostora ki jo obdaja.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
ZASNOVA ODPRTIH PROSTOROV Zemljiška parcela št. 8/1 k. o. Maribor- Grad se nahaja na obrobju severozahodnega predela mestnega parka pod mestnim hribom in med dvema obstoječima objektoma. Trenutno ta del parka ni obiskan in je zanemarjen. Krožna zasnova zunanje ureditve in sama oblika objekta nadaljujeta organsko in mehko oblikovanje parkovnih poti in zelenic. Na tak način se omenjena parcela naveže na obstoječi park in prizadeva da bi postala živahen in prerojen prostor. Lega objekta je predvidena na parceli 8/1 in delno na parceli 12. Na parceli 12 in 5 je predviden objekt »mala hiša«. Preko parcel 11, 4, 5 poteka cesta za dostavo do objekta, ter nadomenstna cesta za dostop do parcele 3. Na parcelah 12, 13, 9, 8/3 so predvidene zunanje parkovne ureditve in ureditev parkovne poti, površine za otroška igrala, klopi pred in ob objektu, zunanje površine namenjene neinstitucionalnem izobraževanju.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
ARHITEKTURNA ZASNOVA OBJEKTA IN OBLIKOVANJE STAVBNE MASE AKVARIJ/TERARIJ
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
Želja po vključitvi zanemarjenega predela v življenje parka oblikuje zasnovo odprtih prostorov, ter na podoben način se tudi stavbna masa mehko vključi v prostor. Volumen akvarija-terarija je zasnovan kot prstan, kjer obroč je namenjen servisu, prazen prostor pa obiskovalcem. Ob vhodu se obroč zalomi, tvori nadstrešek in zaznamuje vhod v objekt. Vhod v objekt je predviden na koti 282 mnv (0.00m), servisni vhod na koti 283.35 mnv (+3.35m). Ob vhodu so načrtovani prostori za sprejem, kavarna in trgovina, ter komunikacije za obiskovalce (dvigalo in stopnice). Preko tega prostora vstopimo v glavni razstavni prostor – terarij. Iz tega prostora imamo možnost direktnega sestopa do akvarija preko rampe okoli tanka z meduzami. Obiskovalec krožno sledi razstavi: centralni del je zaznamovan s skalnato oblikovanimi stenami terarija, obodne stene pa so zimski vrt s tropskimi rastlinami izmed katerimi pronica svetloba v razstavni prostor. Servis terarija je povezan preko stopnišča z medetažo. Na severni strani objekta so prostori za pripravo terarij, drugi servisni prostori ter komunkacije za servis. V medetaži nad glavnim vhodom je večnamenski prostor, ob severnem vhodu za servis pa pisarne, komunikacije ter javni wc. Komunikacija za servisiranje razstavnih prostorov poteka preko mostovža nad razstavo. V klet akvarij sestopamo preko rampe okoli tanka z meduzami, ali preko dvigala ob vhodu, kjer imamo še dodatno stopnišče. Razstava je organizirana krožno s tematskimi žepi. V obroču so predvideni prostori za servisiranje, tehnični prostori, prostori za pripravo akvarijev, wc-ji, komunikacije. Postavitev rastave je načrtovana fleksibilno. Stene med servisnim in Podoba objekta je zasnovana kot monoliten valj ki se rahlja le pri vhodu. Fasada je sestavljena iz ravnih steklenih zrcalnih plošč (odbojno steklo) s belim potiskom. Vzorec je sestavljen iz prepletajočih se rib in žab, kar nagovarja na program. MALA HIŠA Mala hiša je zasnovana kot preprost objekt, okrogel v tlorisu, ki ga obdajajo grobe lesene lamele. v njej sta samo dva prostora, prostor za živali se lahko dalje deli. po fasadi celotnega oboda raste bršljan.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
PROMETNA UREDITEV IN PRIKLJUČEVANJE NA MESTNO CESTNO OMREŽJE
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
OPIS ENERGETSKEGA SISTEMA IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI Energetski sistemi izkoriščajo geotermalno energijo podtalnice s kombiniranimi črpalkami voda-voda, izkoriščanje sončne energije zaradi visokih dreves v okolici namreč ni smiselno. Da bi s toplotnimi črpalkami dosegli čim višje grelno število, mora biti režim ogrevanja nizko temperaturni. Večino objekta bi zato ogrevali s talnim ogrevanjem. Kot dopolnitev talnemu ogrevanju in za ogrevanje steklenih površin, pa bi služil štiri-cevni sistem ventilatorskih konvektorjev.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
Za prezračevanje objekta bi uporabili klimate z visoko stopnjo rekuperacije toplote odpadnega zraka. Za dogrevanje in pohlajevanje zraka, za prezračevanje in zračno tehniko v različnih klimatskih conah se uporabi toplotne črpalke, tako da je grelno/hladilno število največje. Celoten objekt bi bil prisilno prezračevan, z urejeno rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka. Odpadni topli sanitarni vodi in odpadni bazenski vodi bi pred izpustom v kanalizacijo s toplotnimi črpalkami ali prenosniki toplote odvzeli odvečno toploto. Dodatno zaščito pred premočnim pregrevanjem poleti nam nudi zelena streha, in pa seveda tudi senca dreves južno od objekta.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
Celotni sistem bi imel sodobno centralno regulacijo s centralnim nadzornim sistemom. Na ta način bi zagotovili delovanje vseh naprav kot celote ter tako optimizirali stroške obratovanja. Opisani sistem bi ob dobri toplotni izolaciji, dobrem tesnjenju in učinkovitem senčenju objekta lahko zagotovil visoko bivalno ugodje z visoko stopnjo izkoriščanja alternativnih in obnovljivih virov energije.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI DELOVNEGA OKOLJA IN TRAJNOSTNE GRADNJE S pravilno razporeditvijo notranjih prostorov, izborom sistema strojnih instalacij in izborom gradiv zagotavljamo visoko kakovost delovnega okolja in trajnost gradnje: Pisarniški prostori so orientirani proti severu, s čemer so zmanjšane potrebe po njihovem ohlajevanju poleti Streha objekta je zazeljena, kar hladi osrednji del objekta za obiskovalce Velike steklene površine prepuščajo zgolj 60% svetlobe, od zunaj so videti kot ogledalo, s čemer je zagotovljena intimnost prostorov v notranjosti Svetloba v prostor za obiskovalce pronica skozi zeleni filter rastlinjaka Visoko kakovostno fasadno steklo na fasadi je material, ki velja za najenostavnejšega za vzdrževanje in saniranje
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
ZASNOVA KONSTRUKCIJE Konstrukcija sledi osnovnemu konceptu objekta: močan obodni prstan nosi in zavetruje izpraznjeno sredino, ki je popolnoma prilagojena čim večji fleksibilnosti razstavnega prostora. Konstrukcija prstana in talnih plošč sredine je armirano betonska, stene razstavišč z akvariji in terariji pa so iz mavčnokartonastih plošč s kovinsko podkonstrukcijo, ki omogočajo enostavno prilagajanje občasnim manjšim spremembam programa, brez posegov v osnovno konstrukcijo pa tudi zamenjavi celotnega sistema razstavišča. Streha ja ravna in pozelenjena.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
FAZNOST GRADNJE IN ŠIRITEV OBJEKTA Objekt se v celoti zgradi v eni fazi. Ob povečanih potrebah po novih akvarijskih ali terarijskih enotah se objekt širi tako, da ne zavzema dodatnega zunanjega prostora, ampak izkorišča notranji potencial – najprej s spreminjanjem geometrije sten z akvariji in terariji, s čemer se površina teh sten poveča, potem pa tudi z zasedanjem prostih površin tlorisa, na primer prostora z rastlinjem na obodu pritličja.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
© Ivo Buda . Pubblicata il 19 Novembre 2009.
Europaconcorsi cura il servizio di informazione sui bandi di progettazione e la realizzazione del servizio albo-on-line delle seguenti associazioni professionali:
Ordine Architetti: Agrigento, Alessandria, Ancona, Aosta, Arezzo, Ascoli Piceno, Asti, Avellino, Bari, Belluno, Benevento, Bergamo, Biella, Bologna, Bolzano, Brescia, Brindisi, Caserta, Catania, Catanzaro, Como, Cremona, Cuneo, Fermo, Ferrara, Foggia, Forlì - Cesena, Genova, Gorizia, Grosseto, Imperia, La Spezia, Lecce, Lecco, Livorno, Lodi, Macerata, Mantova, Massa Carrara, Matera, Messina, Milano, Monza, Napoli, Novara, Nuoro, Oristano, Palermo, Pavia, Perugia, Pescara, Piacenza, Pisa, Pistoia, Pordenone, Potenza, Ragusa, Reggio Calabria, Reggio Emilia, Rimini, Salerno, Sassari, Siena, Siracusa, Sondrio, Taranto, Teramo, Terni, Torino, Trapani, Trento, Treviso, Trieste, Udine, Varese, Venezia, Vercelli, Verona, Vibo Valentia, Vicenza
Ordine Ingegneri: Ascoli Piceno, Bari, Cagliari, Foggia, L'Aquila, Lecce, Lecco, Messina, Monza, Padova, Palermo, Pavia, Perugia, Potenza, Prato, Reggio Calabria, Rimini, Salerno, Sassari, Teramo, Torino, Trento, Treviso, Varese, Vercelli, Roma
Collegio Ingegneri della Toscana, Collegio dei Periti Industriali di Grosseto, Federazione agronomi e forestali della Lombardia, Dipartimento S.S.A.R. Università "G. D'Annunzio", Collegio Geometri Reggio Calabria, Consiglio Nazionale dei Geologi, InArSind Sindacato Nazionale Ingegneri e Architetti, Ordine Ingegneri e Architetti di San Marino, Collegio dei Periti Industriali di Siena, Associazione Laureati Iuav
Vedi la lista di tutte le associazioni per regione. Per maggiori informazioni Contattateci